Kaj je endokanabinoidni sistem?

 

Endokanabinoidni sistem

 

Naše telo ne le proizvaja lastne kanabinoide, ampak ima vzpostavljen celoten signalni sistem, tako imenovan endokanabinoidni sistem. Ta je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana sta dva endokanabinoida: anandamid, ki je analog THC-ja in 2-arahidonoilglicerol, ki je analog CBD-ja, vendar jih je v našem telesu nedvomno še več vrst. Tudi receptorja sta odkrita zaenkrat dva: CB1 in CB2, z različno distribucijo po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu medtem, ko je CB2 receptor bolj enakomerno razporejen po telesu. Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu pa skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema.

Prve resnejše vpoglede v delovanje endokanabinoidnega sistema je omogočilo delo raziskovalne skupine pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama. O njegovem delu je posnet tudi dokumentarec, katerega ogled priporočamo.

 

 

Vir: ICANNA (Mednarodni inštitut za kanabinoide)

 

Kaj vse lahko pridobimo iz konoplje

Ste vedeli da lahko konopljo uporabimo v celoti!

Konopljina vlakna so najmočnejša na svetu, uporabna pri več kot 50.000 različnih produktov.

Kaj vse je uporabno pri konoplji:

  • listje
  • steblo
  • semena
  • korenine

Zakaj vse so uporabni listi:

  • čaj
  • krma za živali

Zakaj vse je uporabno steblo:

  • tekstil (oblačila, obutev, torbe,..)
  • industrijski tekstil (vrvi, platno, preproge,..)
  • papir (časopisni papir, lepenke, embalaža,..)
  • gradbeni material (vlakna, izolacija, nadomestek steklenih vlaken,…)

Zakaj vse so uporabna semena:

  • industrijski produkti (oljne barve, laki, goriva, topila, premazi,…)
  • hrana (konopljina semena, konopljini proteini, olje,…)
  • nega telesa (mila, šamponi, losjoni, balzami, kozmetični izdelki,…)

Zakaj vse so uporabne korenine:

  • organski kompost in hranila
  • lajšanje bolečin pri artritisu, fibromialgiji in ekcemih

Vir: Pinterest.com

Poznate razliko?

Cannabis Sativa

Sativa je visoka in tanka rastlina, ki v naravi mero od 2 do 4 metre višine. Listje je večinoma svetlo zelene barve, ker ima manj klorofila kot indica. Zaradi tega raste in cveti dlje kot indica, ter potrebuje več svetlobe. Raste zelo hitro, cveti pa lahko od 10 do 16 tednov. Letina je v glavnem manjša kot pri indici, je pa zelo močna. Vršički so dolgi in tanki, vonj te vrste konoplje je sladek in saden. Poreklo sative izhaja iz Kolumbije, Mehike, Tajske in jugovzhodne Azije. Čeprav je tudi znotraj vrste velika raznolikost, načeloma povzroča možganski energetski proces – delovanje, stimulira aktivnost možganov in izzove halucinacije. Ljudje jo uporabljajo skozi vso zabeleženo zgodovino, in sicer za industrijsko vlakno, konopljino olje, hrano, rekreativno, religiozno, spiritualno in medicinsko rabo.

 

Cannabis Indica

Indica je za razliko od sative nizka in gosta rastlina, visoka med 80 in 180 cm. Listje je pretežno temno zelene barve, pri nekaterih podvrstah tudi z vijoličnimi robovi. Potrebuje manj časa in manj svetlobe za rast in zorenje kot sativa. Ko prične cveteti, je potrebno približno 6 do 8 tednov, da dozori. Vrhovi so gosti in zbiti, izjemno “lepljivega” ali “skunky” vonja. Letina te vrste konoplje je večja kot pri sativi. Dim je skoraj vedno gost, oster in pogosto izzove kašelj pri vdihu. Indica je tradicionalni vir hašiša, njeno poreklo pa izhaja iz Maroka, Afganistana, Indije, Tibeta. Deluje bolj telesno kot sativa, njeni učinki so težji in močnejši kot pri Sativi. Delovanje po njenem uživanju je sproščujoče, t.i. “stoney high”. Leta 1785 jo je na vzorcih iz Indije prvi klasificiral Jean-Baptiste Lamarck. Širokolistno indico v Indiji, Afganistanu, Bangladešu in Pakistanu tradicionalno gojijo za pridelavo hašiša.

 

 

 

Indica Sativa

 

 

Vir: Wikipedia.si, www.pinterest.com

Kaj so kanabinoidi?

Kanabinoidi

Kanabinoidi so heterogena skupina spojin, njihova skupna značilnost je, da se vežejo na kanabinoidne receptorje. Te molekule spadajo med terpenofenole in se uvrščajo med lipide, kar pomeni, da so topne v maščobah. Razdelimo jih v tri skupine glede na njihov izvor:

  • endokanabinoidi: nastajajo v določenih okoliščinah v telesih vretenčarjev, tudi človeka,
  • fitokanabinoidi: nahajajo se v rastlinah (konoplji, ameriškem slamniku, vinski rutici, nekaterih rastlinskih vrstah iz rodov Apiaceae in Brassica),
  • sintetični kanabinoidi: nastanejo v laboratorijih s kemijskimi reakcijami.

 

Endokanabinoidi so človeku lastni kanabinoidi. Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi besedami (jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj). Čisto vsaka celica našega telesa ima kanabinoidne receptorje, zaznava koncentracijo kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spremembe odziva. V nekaterih delih možganov so kanabinoidni receptorji zelo gosto nameščeni in tam je teh receptorjev celo največ od vseh receptorskih vrst, kar pomeni, da so naši možgani zelo občutljivi oz. zelo dobro naravnani na zaznavanje sprememb v koncentraciji kanabinoidov. Ti vplivajo praktično na vsak proces v našem telesu, denimo na plodnost, oploditev, dojenje, razvoj, imunost, učenje, koordinacijo, metabolizem, izločanje hormonov, krvožilni sistem, delovanje trebušne slinavke …

 

Fitokanabinoidi so rastlinski kanabinoidi, ki so po kemijski strukturi tako podobni endokanabinoidom, da v našem telesu aktivirajo iste receptorje. Kanabinoidi so prisotni v več različnih rastlinskih vrstah, največ pa jih je v konoplji. Ta rastlina vsebuje preko 140 različnih kanabinoidov in skupno preko 1060 biološko aktivnih sestavin. Najbolj znana, proučena in tudi v medicini uporabljena kanabinoida sta THC in CBD, čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (CBN, CBG, CBC …). Čedalje več raziskav potrjuje to, kar praksa kaže že dlje časa, in sicer, da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celotni spekter kanabinoidov, terpenov in drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin, kar so poimenovali »entourage« efekt.

 

Sintetični kanabinoidi pa so čiste kemijske spojine, ki so pripravljene v laboratorijih in so prisotni v veliki večini farmacevtskih pripravkov ter zato tudi dostopni na ta način. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov pa kažejo, da so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti.

 

 

 

 

Vir: ICANNA (Mednarodni inštitut za kanabinoide)

Spoznajte zdravilne učinke marihuane

Kakšne učinke ima marihuana na naše telo?

Možgani:

  • Antipsihotik
  • Antidepresiv
  • Antiaksioznost
  • Antioksidant
  • Živčevje
  • Upočasni/preprečuje nastajanje alzheimerjeve bolezni
  • Pomaga pri ADD in ADHD
  • Lajša bolečine, vključno s PMS, migrenah, fibromialgiji,…

Oči:

  • Pomaga pri očesnem pritisku

Pljuča:

  • Izniči posledice kancerogenih snovi pri tobaku, ter izboljšuje zdravje pljuč

Črevesje:

  • Upočasni oz. odpravi raka na debelem črevesu
  • Zdravi kronovo bolezen
  • Pomaga pri boleznih prebavil

Srce:

  • Protivnetno
  • Preprečuje nastajanje oblog na stenah žil
  • Pri terapiji ateroskleroze

Želodec:

  • Lajšanje bolečin
  • Izboljšuje apetit

Noge:

  • Lajša bolečine v mišicah
  • Spodbuja novo rast kosti ter krepi kosti prizadele od osteoporoze

 

 

 

 

Vir: www.pineterst.com

Kaj je konoplja?

 

Konoplja je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste:

Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa)

Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in

Cannabis ruderalis 

 

V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar igrajo vlogo tudi v človeškem telesu (npr. pri uravnavanju krvnega tlaka). En od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek, imenuje se delta-9- tetrahidrokanabinol ali THC. Konoplja je zaradi kanabinoidov uporabna v medicini ali kot rekreativna droga, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti  pa kot industrijska rastlina.

 

 

Vir: Wikipedija.si

 

Zgodovina konoplje

Konoplja velja za eno najstarejših udomačenih rastlin, saj naj bi jo različne civilizacije gojile že pred 12.000 leti.

Bila je ena izmed prvih rastlin, iz katerih so bile narejene obleke. Zaradi močnih vlaken in hitre rasti so jo uporabljali za vse vrste blaga in še posebej vrvi. Ker je zaradi močnih vrvi bila donedavna nezamenljiva pri ladjedelništvu, je bila vedno zelo cenjena rastlina, tako da je na primer Marija Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so zahtevali od vsakega kmeta, da določen del svoje zemlje poseje s konopljo. Podoben zakon je še v 30 letih 20 stoletja veljal tudi v Združenih državah Amerike.

Zaradi zdravilnih in psihoaktivnih učinkov so jo uporabljali svečeniki in zdravilci po vsej Aziji od Atlantika do Pacifika. Mnogo izročil se je sicer izgubilo, a v indijskih vedah je vseprisotna, najdemo jo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Arheologi pa so v okoli 3000 let starih grobovih odkrili tudi njeno uporabo pri Skitih, družini pol-nomadskih ljudstev, ki so v starem veku obvladovala prostor med Evropo in Indijo. O skitski uporabi konoplje v psihoaktivne namene je pisal tudi Herodot. Najdbe skitske vojaške in jahalne opreme najdemo tudi na Štajerskem.
Konopljo najdemo tudi v Bibliji: “Posijal bom za njih rastlino, o kateri se bo daleč govorilo,…”

Ocenjujejo, da je bilo kar 90% vsega papirja, uporabljenega do leta 1883 narejenega iz vlaken konoplje, podobno velja za vrvi, sukance in ladijska  jadra. Olje iz njenih semen je še v začetku prejšnjega stoletja predstavljalo glavno sestavino lakov in loščil, uporabljali pa so jo tudi za izdelavo goriva iz biomase.

Po drugi svetovni vojni sta gojenje in uporaba konoplje nepričakovano postala prepovedana.

 

 

 

Viri: Konopljinasmola.si, wikipedija